nedelja, 3. februar 2008

Pustovanje, veselje...


Klovni... Rdeči noski... Spomini mi odpotujejo v čas študija, ko sem v okviru obvezne prakse delala v bolnišničnih vrtcih KC Ljubljana na Oddelku otroške kirurgije. Tisti, ki imate izkušnjo biti nemočen bolnišnični pacient poznate te občutke, če pa morajo v bolnišnico otroci, je to zanje posebej hudo. Kronično bolni otroci in otroci z življenjsko nevarnimi boleznimi, ki morajo ostati v bolnišnici dolgo časa ali prihajajo na redne preglede, trpijo še mnogo bolj. K temu je dodan še strah pred tujim okoljem, domotožje, osemljenost ter bolečine terapevtskih ukrepov. Ne znam opisati občutkov, ko te hvaležno pogleda otrok, ki si mu k postelji prišel prebrat njegovo najljubšo pravljico ali mu prinesel igrico, igračo... Nekaterim, najbolj prizadetim je bilo že dovolj, da si bil za trenutek tam in jih le nežno božal po rokici. Zgledajo nemočni, a dajejo ogromno energije. Zame so bili to eni lepših občutkov v času študija...

Podobno poslanstvo imajo klovni – zdravniki RDEČI NOSKI v pisanih oblačilih in s smešnimi zdravstvenimi pripomočki obiskujejo male paciente enkrat tedensko kar pri njihovih posteljah. To niso običajni, norčavi pustni klovni, ampak klovni, ki z mnogo empatije pomagajo otrokom s čarovniškimi triki, glasbo in domišljijo, da se lažje izvlečejo iz žalosti in jim prinesejo veselje in zabavo. Tako se razgrajujeta strah in agresija.
Klovni zdravniki male bolnike vedno obiskujejo v paru – le izjemoma kot posamezniki (v primeru, če so ostali bolni ali virozni in je nevarnost prenašanja virusov). Pred nastopom se klovni preoblečejo v vesele „zdravnike“, naličijo in pripravijo rekvizite; improvizirane „zdravstvene“ naprave, balone, žonglerske in čarodejske rekvizite, glasbila, ipd. Klovni - zdravniki tesno sodelujejo z bolnišničnim osebjem, ki jim posreduje vse nujno potrebne informacije o malih pacientih. Tako klovni že vedo, na čigava vrata trkajo – kako hudo je otrok bolan (koliko je občutljiv na zunanje vplive), koliko je star (s čim ga bodo najprimerjene zabavali), njegovo ime (za bolj pristen odnos) in posebnosti (ima mogoče rojstni dan, si česa posebej želi, ga je česa strah, ipd.) Vstopijo šele, ko jih mali pacient povabi v sobo – tako je otrok v poziciji tistega, ki odloča, kar drugače v bolnišnici ne more biti. Glede na široko paleto znanja in izkušenj, se izmenjujejo ples, glasba, žongliranje, čarodejstvo in pantomima, odvisno od vsakega posameznega otroka in njegovega odziva. Namen vsega tega je privabiti nasmeh na otroške obraze in ustvariti veselo vzdušje, ki krepi imunski sistem malih pacientov. Ko klovna zapustita pacientovo sobo, pustita za seboj čustveni spomin, ki buri otroško fantazijo in budi veselje, še dolgo po tistem, ko sta odšla.

Maškarca

'''
P'rjatlca Lara...

sobota, 2. februar 2008

EVENING OF LOVE...

How could she let a man like you
Slip through her fingers?
I guess she didn’t know
A good man is hard to find
I would have cherished and treasured that love
If I had been her
I would have thanked the Lord
Every morning for making you mine
'''
Baby, why don’t you spend
An evening of love with me?
A moment of tenderness
Ain’t it just what we both need
Let’s make it
An evening of love to remember
An evening away from the past
Oh, baby
'''
Maybe tomorrow you’ll wake up to find
You don’t need her
Maybe you’ll realize
You never did
I’m gonna hold you real close to my heart
Say the words that will heal you
I’m gonna show you babe,
Show you how good it can feel.
'''
Vaya Con Dios
.

Foto: Aleš Bravničar, hvala za te skušnjave...

Ta je že stara, ampak zmer pride prou...

'''

sobota, 12. januar 2008

Post o opojnosti, post za Saško...

...Težko bi rekla, da ga sploh ne poznam, ker sem že full slišala o njem. Še težje bi rekla, da ga nisem vsaj malo poskusila, ker sem sodelovala s podjetjem, ki nosi njegovo ime (Absint d.o.o.) in poznam Sashko, ki znotraj njega ustvarja čudovite designe ;-) Ja, ona je Ekstravaganci dala zunanjo podobo, obliko, za kar se ji še nisem uspela zahvaliti in njej namenjam ta post oziroma sprehod skozi zgodbo absinta... Aja, bi pa 1x vseen res rada probala absint, sej sam čist en mjčk'n ;-)
Tkole zgleda postrežba na klasičen boemski način. Najprej se žličko sladkorja namoči v absint in prižge, da se sladkor karamelizira. Potem se žličko zameša v kozarec z absintom in doda enako količino vode. Motna zeleno rumena pijača je tako nared.
.
Absint - afrodiziak za dušo

V njegovi zlati dobi so to močno alkoholno pijačo nekateri uvrščali med droge, narkotike ali halucinogene snovi. V zmernih količinah je bil povezan z inspiracijo, novimi pogledi, idejami in enkratnimi občutki, ki so navdihovali umetnike in njihova dela. Občutki po pitju so različni glede na stopnjo intoksikacije oz. zastrupitve s tujonom, aktivno substanco pelina, ki so jo odkrili konec 19. stoletja. Vsebujejo ga različne rastline, imenuje pa se po sredozemskem iglavcu, beli cedri, Thuja occidentalis. Čeprav je bil absint prepovedan tudi zaradi te strupene komponente eteričnega olja pelina, se še vedno uporablja pri izdelavi vermuta in raznih grenčic. Tujon je terpen, enako kot je terpen tudi aktivna sestavina kanabisa... Opa! Pijača mamilo? Vam pravim, da bi blo vredno poskusiti.

Legenda

Čeprav je doživel absint na začetku 20. stoletja klavrn konec, se je njegova zgodba začela precej drugače. V antiki je bil pravi pelin - artemisia absinthium - znan kot ena najbolj zdravilnih rastlin. Prvi zapisi pa segajo že v leto 1600 pr. n. š., ko pelin omenja zapis na egipčanskem papirusu. Priporočali so ga kot poživilo, razkužilo, kot zdravilo za mrzlico in menstrualne bolečine. Pitagora je bil prepričan, da pelin, namočen v vino, lajša rojevanje, Hipokrat pa ga je priporočal tudi za slabokrvnost in revmatičnost. Rimski naravoslovec Plinij je verjel, da je dober za želodec in prebavo nasploh. V prvem stoletju n. š. ga je poimenoval absinthium in dodal, da je bilo običajno, da ga je zmagovalec na konjskih dirkah spil glaž. To ga je opomnilo, da ima tudi slava grenko plat. V 17. stoletju so ga predpisovali za razne bolezni in želodčne težave, pili pa so ga tudi kot eliksir mladosti in kot zdravilo za slab zadah.

Skozi stoletja je ta pijača presegla okvir grenkega zdravila in neodvisne destilarne so začele proizvodnjo za širšo uporabo. Moderni absint je izumil francoski zdravnik Pierre Ordinaire, ki je zbežal pred francosko revolucijo v Couvet, majhno vas v zahodni Švici. Na svojih potepih s konjem je našel divji pelin. Kot večina podeželskih zdravnikov je sam pripravljal zdravila in bil seznanjen z antično uporabo pelina. Njegov močan alkoholni napitek je bil lokalno znan kot tonik. Postal je popularen kot zdravilo za vse tegobe, bolezni, poimenovan La Fee Verte. Pred smrtjo je svoj skrivni recept dal norima sestrama Henriod iz Couveta, ti sta ga zapustili Francozu Dubieju, ki je bil stric Pernoda, očeta slavnega francoskega absinta.

Za dodatno reklamo so poskrbeli francoski vojaki v kolonialnih vojnah Severne Afrike. Pili so ga proti malariji, mrzlici in z njim uničevali bakterije v vodi. Po slavni zmagi v vojni je pitje absinta dobilo svoj čar in dostojanstvo. Navada se je kmalu razširila med civilno prebivalstvo in zlata doba se je začela. Po revolucijah leta 1848 je poleg opere in visoko razredne prostitucije pitje absinta zajelo vse meščanstvo. Pili so ga kot aperitiv in v t. i. zeleni uri, od pete do sedme popoldne, se je njegov vonj širil po ulicah Pariza. Kot prijeten obred ob koncu delovnega dne je bilo pitje absinta v tistem obdobju še spoštljivo, po en kozarček na dan. Buržujski ljubitelji, ki so želeli kakšen kozarec več, so ugled obdržali tako, da so se selili iz bara v bar, obenem pa postajali odvisni. Nova stimulativna alkoholna pijača je kmalu pritegnila umetnike in boeme, ženske in na koncu delovne množice. Boemi so bili že od vsega začetka povezani z absintom. Stalno pod stresom, ali bodo končali kot slavni akademiki ali pa v kakšnem zavetišču, so potrebovali hitro in učinkovito sprostitev. Delo in razvrat ponoči, obdobja revščine in obdobja gostij, sifilis, vzponi in padci eksistenc brez doma. Potem ko so odšli iz zastavljalnice, so našli tolažbo v kozarcu absinta. Prava pijača za intelektualce, umetnike, za vse vrste karier. Absint je bil zelenooka muza. Iz nje so črpali genialnost tisti, ki je sami niso imeli, tisti pa, ki so bili nadarjeni, so jo s pitjem izgubili. Na drugi strani so se izboljšale delovne razmere proletariata. Višje plače in krajši delovni čas so jim omogočili pogostejše obiskovanje lokalov. Poleg tega je cena absintu, ki je bil v začetku draga elegantna pijača, počasi padla pod ceno vina.

Pitje absinta, ki ponuja poleg veselega in vedrega razpoloženja tudi izostreno zaznavanje, žal pri rednem uživanju povzroči odvisnost. Leta 1850 so jo poimenovali absintizem, čuden sindrom, pri katerem so bili zasvojenci zmedeni, mentalno počasni in nagnjeni k paranoji. Doživljali so tudi grozne halucinacije. Poleg tega da absint vsebuje enkrat več alkohola kot druge alkoholne pijače, je bil glavni osumljenec za slabe učinke pelin oziroma njegova eterična olja, esence, ki jih vsebuje.
Zeleni urok
Ob začetku prve svetovne vojne je absint doživel neslaven konec. Leta 1915 so francoske oblasti prepovedale njegovo prodajo in izdelavo, deset let prej so ga prepovedali v Švici, zadeva pa je bila prehuda tudi za Američane. V vzhodni Evropi je proizvodnjo in prodajo absinta prepovedal šele komunistični režim. Po padcu komunizma pa se absint pojavi v Pragi, kjer se z demokratizacijo mladim zahodnjakom odpro vrata in od koder se je spet oživljena novost v barski kulturi selila v zahodno Evropo.
Danes je tujon v razredu strupov, ki v večji količini vzburi vegetativni živčni sistem, temu pa sledi nezavest. Po zadnjih podatkih je na področju Evropske skupnosti prodaja absinta ponovno legalizirana. Novost v proizvodnji je poleg zmanjšane dovoljene količine, miligram tujona na liter alkohola, tudi boljša tehnologija destilacije. Pred prepovedjo je bila pomanjkljivost izdelave, da je tujon oksidiral v tujol in s tem zastrupil pijačo. To po novem ni več tako. V prodaji so španske, češke, francoske in bolgarske različice. Poleg arome in vsebnosti tujona se razlikujejo v količini alkohola. Francoski pernod je 40-odstoten, češki sebor 55-odstoten, španski mary mayans pa ima 70-odstotkov alkohola.
Od leta 1998 je bil absint izredno priljubljen v Angliji, kjer so kljub zaskrbljenosti britanskih oblasti, promet, prodaja in uživanje absinta za zdaj dovoljeni. Večina pitje absinta primerja z uživanjem vodke, kanabisa in LSD hkrati. Sodobna britanska različica konzumiranja absinta je daleč najbolj pozitivna podoba, ki jo je absint kdaj imel. V Ameriki je oživel v okviru gotske subkulture vendar je kljub temu uradno še vedno prepovedan.
Pri nas absinta ni mogoče kupiti.
Je pa mogoče spoznati in si zaželeti design by Absint d.o.o.
HVALA Sasha.

sreda, 9. januar 2008

Nova revija Društva študentov invalidov Slovenije...

Preprosto Ekstravagantna...

Foto: Jaka Vinšek

Design: Saša Leben, Absint



»Popolnost v modi ne obstaja,
ker z njo nismo nikoli v celoti zadovoljni.
Vendar pa kreatorji težimo k popolnosti.«

Christian Lacroix


Zame je že življenje samo en velik izziv. Če pa se prebujaš v jutra, ki z ognjemetom idej rojevajo vedno nove izzive, je to res razlog da si srečen. Izzivi so povsod, verjemite vsaj toliko jih je kot zvezd na nebu; v plesu, filmu, gledališču, modi in na primer v ustvarjanju te revije. Nekateri se zdijo z lahkoto dosegljivi, spet drugi tako zelo daleč in pot do njih zgleda res zapletena, a če ne poizkusiš nikoli ne boš vedel, če jih lahko objameš (uresničiš) in kakšen je ta občutek.

Nekje na sredini, med mogočim in nepredstavljivim, se nahaja (tudi) Društvo študentov invalidov Slovenije, ki s svojimi izzivi skozi projekte briše mejo med iluzijo popolnosti in nesmislom stereotipa o invalidnosti. Na svoj način. Tokrat z ekstravagantno revijo.

No, najbrž vas zanima zakaj ravno revija in predvsem zakaj Ekstravaganca?... Za trenutek se bom, za osvetlitev ozadja tega izziva pomudila v svetu, kjer se je zaradi tega, ker sem na invalidskem vozičku končal delček mojih sanj. V svetu novih idej, barv, materialov, krojev in vzorcev, tam kjer novo poskuša zamenjati staro in preizkušeno, tam kjer ni mej in omejitev. V svetu mode.

Jasno, takrat - v tistem svetu - bi pred vas stopila kot avtor kolekcije, ki se ob koncu modne revije pred publiko predstavi. A iskreno, nič manjši izziv se je pokloniti pred vami kot urednik, kreator, ki Ekstravaganco želi predstaviti bralcem.

Je drzna in navdihujoča za nov način razmišljanja o tem, kje se njena drugačnost sreča z enakostjo. Brez mej splošnih, plehkih okvirjev. Ambiciozna. Modna. In, kar je modno, je sodobno. Je stil, ki je aktualen – popularen.

Pa vendar Ekstaravaganca ne govori (samo) o pojmu mode, kot ga poznamo in tretiramo v današnjem času. Želi se osredotočiti na to kar moda v resnici, v svojem izvoru je – lat. modus: način – na modo, kot način komunikacije.

Priznani Francoski modni oblikovalec Christian Lacroix je nekoč rekel, da je naloga mode ustvarjanje spektakla in (optičnih) iluzij, ki se preko medijev prenašajo na ljudi. In prav v to verjame Ekstravaganca, ki s svojimi prispevki deluje kot medij, ki govori z množico in želi doseči potrebno moč, za vpliv na javno mnenje o pojavnosti "drugačnih oz. invalidov" v vsakdanjosti. Tako. Preprosto.

Ekstravaganca je namenjena vsem tistim, ki nas podpirajo in si upajo z nami in tudi sami. Vsem pomembnim in manj pomembnim osebnostim, predvsem pa preprostim in iskrenim radovednežem.

Tik pred tem, da vas prepustim njenim čarom in branju bi se rada zahvalila vsem, ki so se z veseljem našli v tem izzivu. Priznam, mogoče sem v začetku res malo precenila pot za dosego tega cilja in se je pozneje izkazalo, da je le-ta bila malo bolj strma in predvsem daljša, zato se iskreno opravičujem vsem najbolj potrpežljivim. Bilo je prvič .

Naj vas zapelje… Do konca.


Daniela

torek, 25. december 2007

You'll never find...

Michael Buble, Laura Pausini...just 4 you

*

*

You'll never find, as long as you live

Someone who loves you tender like I do

You'll never find, no matter where you search

Someone who cares about you the way I do

*

Whoa, I'm not braggin' on myself, baby

But I'm the one who loves you

*

You'll never find another love like mine

Someone who needs you like I do

You'll never see what you've found in me

You'll keep searching and searching your whole life through

Whoa, I don't wish you no bad luck, baby

But there's no ifs and buts or maybes...

*

*

With all my Love even in 2008

Žurka

Kaj je že blo na žurki??? Ajaaa...ne, ne nism bla pijana, sm spila samo en Campari - juice, ker sm mogla počakat do zadnjega in plačat račun... hehehe, kaj mam fajn izgovor ,-) V glavnem folk je bil kar zadovoljen in s hrano in organizacijo in mislim, da so se kr zabavali. Bli smo v Gostišču Štern in postrežba je bila kul. Ob spremljavi Tria Cocktail se je našlo tudi par glasbenih talentov, predvsem vokalistk, ki so vztrajale do konca. Bravo one. Ženske pač ,-)

Kje naj začnem?

Z opravičilom, ker v veselem decembru nisem veliko postala, kljub temu da se je ogromno dogajalo? S prednovoletno žurko? Z začetkom nove plesne sezone? Z dramsko? Z Ekstravaganco; novo društveno revijo? S poroko Maje in Miha? Z voščilom?...

nedelja, 9. december 2007

Ob takem mi res zmanjka besed...

***

...in pol se spomnem na pomen besede vztrajnost...

torek, 20. november 2007

Ker sm ga nocoj sanjala :-(

***

Što si ti meni

Dal suza što slatko boli

Il netko tko lažno voli i prevrtljivo

Ljubav je mojaNevina, nježna, čista

Iskra što s neba blista,

Al ti to ne vidiš

...

nedelja, 11. november 2007

Aja še to...

Hvala Dejanu Radičeviču
za Neishin zadnji CD
s podpisi in za to,
da vedno najde čas in odgovor,
za in na moja vprašanja :-)

BTW. Alexsandra kako,
da bekice niste
omenjene na CDju?

Nov iPodek

Joj, vi pa še neki ne veste...
V bistvu vam nism še povedala, da sta mi
Ninica in Ženjči iz NY prnesla takle Applov iPodek.
Fuuuull je luštkan, sam...
Priznam, nisem ga še čist pogruntala :-)
OK, muska pa slikce so že gor, to je šlo,
mal več težav mi delajo video stvari...
Zato, če ima kdo kkšno idejo nej mi prosim,
da vedet kako naložt gor filmček ;-)
***
HVALA

Mojster Cipriani

Nekega petka leta 1931 je Giuseppe Cipriani v prvem nadstropju zapuščenega skladišča odprl restavracijo Harry's Bar. Prostor je bil majhen, stavba prav nič prestižna, zato pa je bila le streljal oddaljena od Sv. Marka, najlepšega trga v najlepšem mestu - Benetkah. Giuseppe Cipriani se je takrat odločil še za eno modro potezo: v kuhinji so pod njegovim nadzorom pripravljali, tako kot še danes, samo italijanske oziroma benečanske jedi. Nič čudnega torej, da je Harry's Bar postala priljubljena restavracija številnih kraljevih družin, aristokratov in seveda umetnikov.

Zdaj že nekaj let vodi restavracijo njegov sin Arrigo. Pa ne le na papirju, poznavalci pravijo, da se skoraj vsak večer vrti po beneški kuhinji. BTW, v osemdesetih letih je Arrigo odprl še en Harry's Bar na 5. aveniji v New Yorku, v devetdesetih pa njegov sin Giuseppe še eno v Sohu, danes pa je v verigi Cipriani še več restavracij.
Največjo slavo je Ciprianiju prinesel njegov stalni gost Hemingway, čeprav Cipriani v šali trdi, da je Harry's Bar prinesel slavo njemu. Toda Hemingway še zdaleč ni bil edini zvezdnik med rednimi gosti. Orson Welles, ki je bil izjemno pozabljiv pri plačevanju računov, je nekoč Ciprianiju, ko je pritekel za njim na postajo po denar, dal kar knjižico s čeki, da bi tako za vselej opravila s tovrstnimi neprijetnostmi. Pisatelj Truman Capote sploh ni premišljeval o meniju ali izboru koktajlov, ampak je to nalogo zaupal znamenitemu natakarju Angelu Dal Mascilu. Arrigo Cipriani je svoje recepte izdal v več kuharskih knjigah, vendar poznavalci trdijo, da nimamo prav nobene možnosti, da bi bile jedi, ki jih pripravimo sami
, pa čeprav po njegovih navodilih, tako okusne kot tiste, ki jih strežejo v Harry's Baru.

Mojstrstvo Arriana Ciprianija se odraža v tem, da so njegove jedi razkošne in preproste hkrati. In, ker je bila včeraj Martinova sobota in nasploh, da si malo oddahnemo od mesa, sem za današnje kosilo izbrala slednji recept... Tudi zato, ker mi je škampe zadnjič pripravu Djuro, zdej pa ga že fuuuuull dolgo nisem vidla ;-)
'
Potrebujete:
'
250 g testenin (rezancev tagliatelle ali tagliolini),
200 g majhnih bučk,
približno 30 škampov,
3 žlice olivnega olja,
2 žlici masla,
kanček mlete suhe rdeče paprike,
1 strok česna,
sol,
1/4 skodelice sveže naribanega parmezana.
'
Priprava:
'
Bučke razrežete na 2 centimetra dolge in pol centimetra debele kose. Škampom odstranite lupine, repke prerežete po dolgem, česen zdrobite. V velik lonec nalijete vodo. Ko čakate, da zavre, pripravite omako. V veliki ponvi segrejete olje. Dodate česen in po približno 30 sekundah, ko postane zlate barve, ga odstranite. V ponev stresete bučke in jih pražite 2 minuti. Dodate škampe, papriko in nekaj soli. Kuhate približno 3 minute oziroma toliko časa, da škampi dobijo nežno rožnato barvo. Medtem ves čas mešate. Odstavite, tretjino vsebine pretresete v skodelico in jo prihranite za dekoracijo.V slan krop stresete testenine. Pazite, da jih ne razkuhate. Temeljito jih odcedite, preložite nazaj v lonec, dodate omako, parmezan in maslo ter dobro premešate. Okrasite z omako, ki ste jo prihranili.
'
DOBER TEK

petek, 9. november 2007

Moji Niniki za njen rojstni dan...

'

Lubi moja, vem da je zate ta pogled trenutno moje

najlepše darilce za tvoj rojstni dan.

BTW, nisi povedala kaj nej ti kupim :-( Prosim, pomagi.

RTM.

D

No coment...

OK, vem da se ta fraza pogosto uporabjla...
tam kjer je neki tko zlo dobrga, da člouk sploh ne najde komentarja,
ampak haloooo lohk je pa tud slabo :-(
In kako nej zdej jst vem....
Čist nč njih al kaj?...
Nobenga komentarja...
A je dobr, al slabo, željeeee...
Ja včasih bi tud kej na vašo željo napisala, zakaj pa ne.
In kako nej vem, kdo sploh bere...
K vem, da vas je neki ;-)
Ku - kuc...

Lampelini

'

Tako.

Zgleda preprosto, vem.

Pa v resnici niti ni težko ... bolj zgleda.

In, če mi vsaj mikeno verjameš, da z izbiro svojih misli in aktivnosti

posredno izbiraš svoje počutje - skratka psihofizično stanje - je že ogromno.

Jst bi na tvojem mestu najprej zamenjala podnaslov tvojega bloga,

ker res nima nobene veze z jamranjem... ;-)

Boš povedala, če deluje.

Bodi lepo,

D

nedelja, 4. november 2007

Vinci wellcome ;-)

...on bloging. Mislim, da ti še nisem imela priložnosti povedat, da so mi ble od nekdaj najbolj ušeč Mobitelove reklame ;-) In to še preden smo se spoznali in sm zvedla, da je večina njih prav tvoja stvaritev. Zdej, ko sm si nekaj njih - tud tistih, ki niso šle čez - ogledala pr teb sm se spomnla, da mam eno reklamco zate. Za dobrodošlico. Da jo vidiš...

...Ne vem, če morm zravn kej dodat razen tega, da je reklamca bla posneta ob Evropskem dnevu invalidov, da je bl amatersko posneta pa sam vidiš ;-)

***

Martini te čaka ;-)

Srečna ženska

Počasi ugotavljam, da - vsaj za prave moške - joške, rit...noge, že zdavnaj niso več glavni oz. najpomembnejši ženski atributi. Lepo, ker jst nč od tega nimam ;-) Po eni strani pa tud logično, ker naše telo; zunanjost se stara, naš duh, inteligenca, humor; notranjost, pa ostajajo vedno mladi. Simpatično, ker neki od tega bi našla zase ;-) No, vsem ravno to ne rata in, če ženska nima napumpanih jo skor ne opazijo, ampak sorry tak niti mene nebi prepričal, pa tud če bi bil lep k slika. Ok, ok...ja, ja vem. Tle bi se zdej komot sprožlo 1000 debat, ne vem o čem vse, npr.: o lepotnih operacijah, o pravilnem vzdrževanju vitalnega telesa, o sexapilu in oh in sploh...o dietah... Zakaj že vse to? Zato, da bi ugajale sebi, ali njim? Kdo ma tle prednost? No, ne bom se spuščala pregloboko, ker ne vem če bi mi ratal vn splezat...
Ampak neki je res in to pravi že Shakespeare v Hamletu:
'Ne obstaja nič, kar je dobro ali slabo, z mišljenjem to ustvarjamo.'
Torej, karkol je al bo slabo je zato, ker se je nekdo tko odloču.
Je pa tle, to pa moram priznat, zame še en razlog več,
da se te dotakne ženska sreča ;-) in to je...
Da lahko kadarkoli, kolkrkoli in karkoli ješ. In to z užitkom in brez slabe vesti ;-)
***
Grem na mamin jabolčni zavitek, mljask...
***
čaw

Povej naprej

Ok no, pol pa tkole.
Mojga, btw najbolšga, frizerja Gašperja, že tolk dolg preganjam
nej si že enkrat zrihta to spletno stran, da bom nanjo lohk nardila
link z mojga bloga... In nič.
Pa po pravici povedano, on ne rab nujno tega, itak ma mene...hehehe ;-)
No, nič čist tko.
Najbrž se pa strinjate, da je najboljša reklama tista, ki gre od ust do ust...
- Jasno zaradi najboljšega. -
Sm se pa vseeno obločla, da ne morem več čakat ne,
da bi objavla k'kšno njegovo stvaritev :-)
Ta, je le ena iz njegovih kolekcij, ki me je navdušla takoj,
ko mi jo je Gašper pokazal.
Model je Gašper našu kr doma, ženo Sabinco, psičko sta si pa sposodla.
***
Link še vedno sledi.