Vse je v odnosih....

Ne obstaja nič, kar je dobro ali slabo,
z mišljenjem to ustvarjamo.

(Shakespeare v Hamletu)

Pride trenutek, ko bi želel z vsemi deliti; zakaj si tako nasmejan, srečen...ali pa tudi ne... zato, ker bi ga želel imeti samo zase in za dolgo. Malo manj razmišljaš, ali bi sploh kaj govoril o tem, ko si nesrečen, razočaran, ko se zdi, da ne gre nič kot bi moralo iti...ker nebi želel užalostiti in obremeniti tistih, ki so ti blizu in jim je mar zate. A preprosto včasih čutiš, da moraš, da lahko preživiš in Oni to razumejo. Vem, pride in gre...In nenazadnje sonček še nikoli ni ostal za oblaki. Zato tudi nikoli ne obupam in ostanem zaupljiva vase.

Predvsem, ker se zavedam, da do vsega tega prihaja zaradi nezadovoljujočih odnosov, ki so hrati srž nesrečnih, sem za vas pripravila nekaj spodnjih vrstic...Ker vas mam rada.

Osnovno gibalo vsega človekovega početja, ki kreira vse naše življenje, je odnos. Z odnosom nam je v davnini bilo omogočeno, da smo se kot človeška vrsta razvili do te stopnje na kateri smo danes. V njem smo razvili: številne možnosti, ki jih kot ljudje imamo in nas ločijo od drugih živalskih vrst, svojo inteligenco, svoj duhovni in moralni svet, vrednote, sposobnost empatičnega vživljanja itn.

Smo socialna bitja in kot družba, drug brez drugega ne preživimo. Značilno za nas je, da živimo v skupnostih, povezani drug z drugim in ne drug mimo drugega. Ne moremo govoriti o zadovoljevanju človekovih potreb in posledično dolgotrajni sreči, ne da bi govorili o odnosu, kajti v odnosu človek potrebe zadovoljuje. Znotraj odnosa uresničujemo: vse svoje potrebe, v njem razvijamo svoj svet kakovosti (svojo osebnost) in ga v skladu z lastnim razvojem in duhovno rastjo tam tudi spreminjamo, dopolnjujemo, tam usklajujemo svoja pričakovanja s pričakovanji drugih.

Kadar smo navdušeni nad nečim, ko smo razočarani ali nesrečni, želimo ta občutja sporočiti ali celo deliti z drugimi: s partnerjem, starši, otroci, prijatelji.

Odnos je prostor, kjer se neprestano srečujemo, združujemo, povezujemo, rastemo, osrečujemo, se pa tudi razdvajamo, razhajamo oz. razidemo, sovražimo, preziramo, ignoriramo… Odnos je torej na nek način bistvo našega bivanja in tako ali drugače zaznamuje vse naše življenje.

Dober odnos je odnos, v katerega vstopamo prostovoljno, po lastni izbiri in brez vsake prisile. Je pogoj za dobro sodelovanje in bistvo človeškega zadovoljstva. Temelji na zaupanju in razumevanju. Vzpostavljen je kadar se počutimo enakovredne. Tak odnos je prijateljski, partnerski; ko v njem drug drugega spoštujemo in upoštevamo.

V vseh medčloveških odnosih obstajajo tudi spopadi, soočenja. Spopad v medčloveških odnosih pomeni se usklajevati in razumeti zaznavo drug drugega. Naše zaznave so naši sodniki in z njimi si ustvarjamo svojo realnost. Pri vsem tem, pa je v odnosih nekaj jasno.

Pravi test ljubezni, ki jo čutite do svojih, je v vašem ravnanju z njimi, ne takrat, ko gre gladko, ampak takrat, ko se znajdete v konfliktu, kajti v času težav je bolj kot karkoli in nujno potrebna vaša ljubezen.

Dan-cer

1. A person who moves rhytmically to music, leaps or skips about.

2. One who belongs in the spotlight; boofer.
3. One who spins, sways, shimmies, tosses and turns, wriggles and swirls,

gets up and grooves to the beat.

4. A performer, athlete, superstar.

5. Me.

K bi Mihca vedla kako so teli četrtki daleč, bi bolj pazla na ključe ,-)

Dance with me, you're so...Romance with me...

Svoboden Vili...

Moram napisat še neki o lepih stvareh, o tistih ki jih občudujem...Lina bo vesela, ker ji delam reklamo in sploh, ker sm jo omenla ,-) Je naneslo tako, da se je moja Linči zaposlila v trgovini, katere izložbo sem vedno raje skrivaj opazovala. In tega ji tudi nikoli nisem omenila. Zakaj skrivaj opazovala? Prvič zato, ker so mi bile stvari neskončno všeč in drugič, ker so obenem tako nesramno drage, da si jih lahko privoščijo le redki. Čeprav Lina pravi, da folk kr odšteje tistih, npr. 250 EUR za zapestnico ,-) No pa, da vam, kot zanimivost povem kako se je pri Frey Wille vse skupi začelo... Leta 1951 je takrat 27 letna Michaela Frey na Dunaju osnovala svojo družbo. Bila je Dunajska umetnica, ki je iz emajla izdelovala kolekcije, na katerih temelji družbe stojijo še danes. Njene stvaritve, nakit in drugi dekorativni izdelki so že takrat bili ročno poslikani s cvetličnimi in tradicionalnimi motivi. V letu 1970 se ji je kot partner pridružil Friedrich Wille, ki je v naslednjih letih razširil boutique po Evropi in po smrti Michaele Frey, leta 1980, postal edini lastnik družbe Frey Wille. Družba še danes ohranja prvotno vodilo in v grobem način dela, ter na svojih izdelkih upodablja originalne motive svetovno pri-znanih umetnikov, kot so Klimt, Monet, Hundertwasser... Najbrž od tod tudi ta prestiž in cene ,-) No in, če sem še pred kratkim mislila, da je to nakit, ki bi ga lahko nosil vsakdo, sem danes mnenja, da si ga ne zasluži vsak, ki ima dovolj denarja... Marveč tisti, ki znajo ceniti in združiti lepoto, umetnost in seveda prefinjen okus. Če mene vprašate vse te stvari niti niso za vsakogar, verižice npr. so mi čist ušeč, ampak na meni nebi prišla do izraza...in niti niso za vsako priložnost, ampak mislim da zahtevajo, ker zaslužijo, svoj trenutek... Vam povem nekaj?...To je le ena od stvari, ki so mi lepe in jih občudujem, ampak o tem naslednjič ,-)

Love D

Illegal...

Who would have thought
That you could hurt me
The way you've done it?
So deliberate, so determined

And since you have been gone
I bite my nails for days and hours
And question my own questions on and on
So tell me now, tell me now
Why you're so far away
When I'm still so close

You don't even know the meaning of the words "I'm sorry"
You said you would love me until you die
And as far as I know you're still alive, baby
You don't even know the meaning of the words "I'm sorry"
I'm starting to believe it should be illegal to deceive a woman's heart

I tried so hard to be attentive
To all you wanted
Always supportive, always patient
What did I do wrong?
I'm wondering for days and hours
It's here, it isn't here where you belong

Anyhow, anyhow
I wish you both all the best
I hope you get along

Open heart
Open heart
It should be illegal to deceive a woman's heart


Shakira

Vedno kaj novega,

Tako v odkrivanju bloggovih variant...se opravičujem, če bodo začetki bl barvno neokusni, neskladni, ampak moram mal sprobavat...kot v času, ko sm vas zapostavila. Torej, če grem kar po vrsti...Valentinovo. Vsaj tako kot drobne, a iskrene skušnjavice ljubim izvirne pozornosti. Ena takih je gotovo bil squeezy srček od Vesnice in 2 srčka, nalepkici z napisom...Za mojo princesko in Rad te imam...od 'mojga' Vesota ,-) No ena taka prijetna obligacija, zadnji dve leti, so tudi plesni treningi in za Watch out kar pridno ponavljamo pred nastopom na Bledu, ki se nestrpno približuje. Naprej... S prijateljico Aido sva za nov časopis - o tem bom napisala poseben post - uspešno opravili 2 intervjuja z našim Miho Krušičem in Andrejem Škufco. No vmes se mi je zgodila še tista neumnost, da sem poročilo za Fashion avenue imela že napisano in sm pozabla dat...save changes :-( Ni bilo rešitve, v roku 3. dni je bilo potrebno napisati vse na novo..... Zdej menda še bolj razumete zakaj sem poniknila.

I'm back...

Ja, ja...vem. Eni ste že obupali, nad čakanjem na moje novice, spet drugi ste razumevajoči in nestrpno čakate, da napišem kaj zanimivega se mi dogaja, da vas tako zapostavljam ,-) Vsekakor in enim in drugim, dragi bralci, dolgujem eno veliko opravičilo in obljubo, da se bom v naprej bolj pomatrala. Za VAS in tudi, da sebi dokažem...joj, upam da mi uspe. Nekateri ste tko pridni, vedno tolk velik napišete in vas občudujem, meni pa takšno pisanje kr velik časa vzame, predvsem, ker ko začnem pisat pišem in težko neham in, ker imam tega že v svojih poročilih v službi veliko. Pa vseeno, mi je v veliko veselje se igrat z besedami. No in, ker sem ravno ta teden sem oddala eno poročilo, za naš projekt Fashion avenue - bom vam pozneje mal predstavla projekte s katerimi se ukvarjam, jih vodim - mam mal več časa da vam kej napišem ,-) Pravzaprav je to moj prvi post. In kako je sploh prrišlo do mojga blogga? Za to se moram zahvalit moji Vesnici, ona me je nekako v to pahnla, me navdušla in ona je tudi do zdej z njim operirala. Zdej pa ji morm mal poplačat in kej napisat... Po pravici povedano še spoznavam svet bloggov in možnosti, ki jih ponuja...Rada bi vanj vnesla kar največ svoje kreativnosti in to ne samo v besedi, ampak tudi v sliki in designu, ker me to zanima. Razmišljala sem tudi o tem, da bi si malo določila kdaj bi dodajala nove poste, a pustimo za enkrat, da zadeva steče...