Sedim. Razmiljam... Rada sanjarim.
V to Umetnost sem prinesla hrepenenja,
občutke - komaj slutene stvari,
verze in obraze,
nejasne spomine na neuresničene ljubezni.
Njej se hočem predati.
Ona ve, kako dati obliko dobroti, lepoti,
skoraj neopazno,
in tako dopolniti življenje,
združiti vtise,
spojiti dneve.
Ta razburkana strast buči kot slap
v globoko brezno vsakdanjosti
in si želi bližine ljubljenega.
Kakor koža, ki se ne more upreti ugodju
blagega dotika nežne svile.
Svile, kot neme priče strastnih ljubezni,
ko vpija sokove razgretih teles,
svile kot opazovalke zgodovinskih zmag in kalvarij,
svile, ki se lesketa na angelskih krilih,
svile, ki je preprosto lepa in žlahtna.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar